HEKA je raziskovalno-produkcijski laboratorij PiNE v Kopru, ki od leta 2021 deluje na presečišču umetnosti, znanosti, tehnologije in gospodarstva.

HEKA je raziskovalna in produkcijska infrastruktura, namenjena raziskovalnim umetnostim – področju, kjer umetniške prakse niso obravnavane kot predstavitveni program, temveč kot raziskovalna metoda. V njej skladatelji, oblikovalci, znanstveniki, raziskovalci in inženirji skupaj razvijajo prototipe, demonstratorje, instalacije, izobraževalne formate ter odprtokodna orodja, ki krožijo med slovenskimi in mednarodnimi partnerskimi okolji. HEKA je hibridno okolje, ki povezuje raziskovalno-umetniško produkcijo, znanstvene metode, tehnološki razvoj in javno dostopnost rezultatov.

Programi in projekti HEKA so v obdobju 2021–2026 v okviru raziskovalno-produkcijskega dela sodelovali pri različnih mednarodnih projektih (Horizon Europe, Creative Europe, S+T+ARTS, Erasmus+, Ministrstvo za kulturo), s čimer se HEKA uvršča med najbolj mednarodno aktivne raziskovalne centre za raziskovalne umetnosti v jugovzhodni Evropi.

Štirje vsebinski stebri HEKE

HEKA je organizirana okrog štirih komplementarnih raziskovalnih stebrov, ki se programsko prepletajo skozi rezidence, čezsektorska sodelovanja, javne predstavitve in pedagoške formate. Vsak steber predstavlja samostojno raziskovalno in produkcijsko linijo z lastno mednarodno mrežo, hkrati pa se z drugimi stebri križa pri kompleksnih projektih, ki povezujejo več disciplin.

1. Prostorski zvok – raziskovalni program KUBER

Steber prostorskega zvoka razvija osrednjo raziskovalno-produkcijsko linijo HEKE – program KUBER pod umetniškim vodstvom Mauricia Valdésa San Emeterija, raziskovalca z več kot tridesetletnimi izkušnjami v elektroakustični glasbi, prostorski kompoziciji in razvoju medijskih sistemov ter članom skupine PRISMA pri pariškem IRCAM-u.

KUBER je eksperimentalna zvočna enota laboratorija HEKA, ki raziskuje potenciale digitalnega prostorskega zvoka za umetniško izražanje, raziskovanje in razvoj. Deluje kot odprt prostor, v katerem inovativne ideje o prostorskem zvoku oživijo: hkrati kot enoosebni produkcijski prostor, imerzivna poslušalnica in snemalni studio. Z umetnicam, skladateljii in glasbeniki razvijamo vsebine in po meri narejena orodja za različne umetniške kontekste. Delo se odvija v štirih medsebojno povezanih linijah – produkcija, reprodukcija, raziskovanje in izobraževanje.

V sklopu prostorskega zvoka produciramo lastne prostorsko-zvočne vsebine in vabimo rezidente – izkušene umetnice in umetnike kot tudi začetnike – k raziskovanju studia in ustvarjanju lastnih del. V prvi fazi delovanja smo se postavili v vlogo pretvornika med idejami in obstoječimi orodji. Razvili smo tudi lastno programsko rešitev na podlagi orodja Hyper-Space švedskega skladatelja Åkeja Parmeruda, ki je svojo izvorno kodo doniral kot izhodišče za prilagodljiv delovni proces, dostopen drugim ustvarjalcem.

KUBER deluje kot prizorišče poslušanja, v katerem sistem zvočnikov postane instrument, ki ga je mogoče doživeti za različne namene: eksperimentalno glasbo, terenske posnetke, zvočne krajine, meditativne formate, hiperpripovedovanje zgodb (hyper storytelling) in zvočno gledališče (sonic theater).

Prostorski zvok pomeni sposobnost izražanja in zaznavanja zvoka v tridimenzionalnem prostoru – z imerzivno in realistično poslušalsko izkušnjo, ki temelji na tehnikah binavralnega snemanja, ambisonike in objektno usmerjenega avdia (object-based audio). V KUBERju verjamemo, da formati prostorskega zvoka lahko presegajo discipline in spodbujajo inovacije v umetnosti, izobraževanju, medicini, javnih storitvah in gospodarstvu.

2. Organski materiali in materialnost

Steber materialnosti pod umetniškim vodstvom Marka Vivode, dolgoletnega kuratorja festivala IZIS in mentorja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, raziskuje biomateriale, biokompozite, micelij, les in druge naravne snovi kot medij sodobne umetniške in oblikovalske prakse. Steber povezuje umetniško raziskovanje z znanstveno aplikacijo. Steber se tematsko povezuje tudi s stebrom morja preko raziskovanja morskih biomaterialov, biorock tehnologije in modrega gospodarstva.

3. Morje – severnojadranske raziskave

Steber morja odpira raziskovanje severnojadranskega morskega okolja kot kulturnega, ekološkega in znanstvenega vprašanja. Skozi rezidence, terensko delo in sodelovanje z biološko in oceanografsko stroko HEKA raziskuje podvodne krajine kot nosilke informacij o biotski raznovrstnosti, delovanju ekosistemov in vplivih človeka. Steber tematizira tudi izumiranje velikega leščurja v severnem Jadranu in razvija interaktivne instalacije za akvarije v sodelovanju z Akvarijem Piran in Akvarijem Pula. Ključni znanstveni partnerji so Nacionalni inštitut za biologijo – Morska biološka postaja Piran in raziskovalna mreža projektov RISTANC (Horizon Europe), STARS4WATERII (DG Connect) in Transdisciplinarni program HEKA 2026–2029 (Ministrstvo za kulturo RS), v katerih PiNA preučuje državljansko znanost, biorock tehnologijo in neinvazivni monitoring okolja.

4. Izobraževanje

Četrti steber povezuje vse predhodne sklope v pedagoške in javne formate ter zagotavlja sistematični prenos znanja iz raziskovalno-produkcijskega okolja v izobraževalni prostor in v gospodarstvo. HEKA razvija interdisciplinarno mednarodno poletno šolo Design+Science (v sodelovanju z ALUO UL, FH Joanneum Graz in Univerzo v Splitu), program Creatorship, mentorske programe za študente dijake in učence, javne predstavitve in vključevanje študentk in študentov v aktivne produkcije laboratorija. UP PEF – študijski program Vizualne umetnosti in oblikovanje – z laboratorijem HEKA razvija sistematičen model partnerstva med visokim šolstvom in produkcijskim laboratorijem – laboratorij postaja del izvedbenega okolja za vaje, projektne predmete, mentorstva in zaključna dela.

Kako HEKA deluje

Osrednji način dela laboratorija je rezidenčni raziskovalni program, v okviru katerega vsako leto v HEKO prihajajo umetnice, umetniki in interdisciplinarne ekipe za daljša obdobja zaokroženega raziskovanja, prototipiranja in produkcije. Rezidence so vezane na štiri vsebinske stebre in se programsko povezujejo s konzorcijskimi partnerji, akademskimi institucijami ter mednarodno mrežo PiNE. Rezultati rezidenc se predstavljajo na festivalu IZIS, partnerskih festivalih Speculum Artium in KIBLIX, mednarodnih gostovanjih ter v javno dostopni dokumentaciji laboratorija.

Pomemben programski sklop predstavlja čezsektorsko sodelovanje s partnerji iz gospodarstva, raziskovalnih institucij, javnega sektorja in civilne družbe. HEKA vstopa v skupne razvojne projekte z malimi in srednjimi podjetji, lokalnimi ponudniki materialov in storitev, raziskovalnimi središči (InnoRenew CoE, NIB-MBP Piran, Univerza na Primorskem) ter institucijami javnega prostora (Mestna občina Koper, kulturne in izobraževalne ustanove). S takim modelom dela laboratorij prevzema vlogo vmesnika med umetniško produkcijo in aplikativnim razvojem ter zagotavlja prenos rezultatov tako v akademske kot v gospodarske kroge.

Skozi vse stebre se prepletata dve ključni dejavnosti: raziskovanje s prototipiranjem in razširjanje rezultatov. Oba procesa sta neposredno vpeta v cilje čezsektorskega sodelovanja – krepitev kompetenc za medsektorska in interdisciplinarna okolja ter razvoj trajnostnih in participativnih umetniških praks skozi model challenge based art-driven innovation. Prototipi nastajajo kot eksperimentalni objekti, instalacije, zvočne kompozicije, biomaterialne študije, oblikovalski koncepti ali pedagoške naprave; razširjanje rezultatov pa poteka preko festivalskih predstavitev, znanstveno-strokovnih objav, javnih predavanj, demonstracij za partnerje iz gospodarstva, šolskih in študentskih obiskov ter digitalnih platform PiNE in RUK. Tako prototipiranje kot razširjanje rezultatov presegata okvir umetniške produkcije – delujeta kot prostora generiranja znanja in izkušenj, ki so neposredno prenosljive v gospodarski, raziskovalni in javni sektor. Rezidence so različno časovno zasnovane, prostor pa deluje tako, da ga je mogoče raziskovati samostojno ali z mentorsko podporo umetniškega vodja Marka Vivode oziroma Mauricia Valdésa San Emeterija ter zunanjih strokovnjakov in institucij.

Festival IZIS – javnopredstavitvena platforma HEKE

HEKA je infrastrukturno in programsko jedro aktivnosti, ki jih PiNA javno predstavlja v okviru Festivala IZIS – edinega intermedijskega festivala v slovenski Istri. Po desetletni programski kontinuiteti (2013–2023) se je IZIS leta 2024 prestrukturiral v modularno platformo, ki je zasnovana iz štirih medsebojno povezanih programskih sklopov: osrednje razstave (letni fokus na presečišču raziskovalnih umetnosti, znanosti in tehnologije), študentskega programa v sodelovanju z UP PEF, programa HEKA (predstavitve produkcij laboratorija, prostorskega zvoka, demonstracije prototipov, biomaterialov in raziskovalnih rezultatov) ter programa mednarodnih projektov PiNE.

Reference in mednarodna prepoznavnost

Kakovost dela laboratorija HEKA potrjujejo številne mednarodne reference iz obdobja 2021–2025. Med najpomembnejšimi:

• Nagrada HEMI Innovation Award (Atene, 2024) za prototip slušalk KUBERNetics Headset v okviru programa S+T+ARTS Air.
• Vključitev Mauricia Valdésa v skupino PRISMA pri IRCAM (Pariz) in v skupino PRISMA-IRCAM Forum.
• Mednarodne predstavitve produkcij laboratorija v več kot 20 državah.
• Sodelovanje pri 6 projektih okvirnega programa Horizon Europe in v dveh ciklusih S+T+ARTS (DG Connect Evropske komisije).
• Akreditacija PiNE kot regionalnega izvajalca rezidenčnih programov S+T+ARTS na področju jugovzhodne Evrope.
• Vključenost v evropske mreže raziskovalnih umetnosti, vključno s S+T+ARTS Regional Centres Network.
• Predstavitev HEKE s svojim programom in RUK pilotnih projektov na festivalu Ars Electronica Linz leta 2024