Za humanizacijo tehnologije

RUK je mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. V tem interdisciplinarnem trikotniku razvijamo inovativne produkte in storitve za mehko in humano tehnologijo prihodnosti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več ...

Festival

KIBLIX 2022 Preddogodki / Bralni krožek: Priročnik za popravilo vesoljske ladje Zemlja

11.04.2022 17:30

KIBLIX 2022 Preddogodki / Bralni krožek: Priročnik za popravilo vesoljske ladje Zemlja
11. 4.–13. 6. 2022 (10 srečanj), ob 17:30
MMC KIBLA


V okviru programa neformalnega izobraževanja z veseljem napovedujemo bralni krožek z naslovom Priročnik za popravilo vesoljske ladje Zemlja. Serijo desetih srečanj bosta moderirali umetnostni zgodovinarki in kuratorki Irena Borić in Živa Kleindienst, srečevali_e pa se bomo tedensko od začetka aprila do začetka meseca junija. Bralni krožek je zasnovan kot odprti prostor srečevanja, dialoga, pogovora in skupnega učenja o ekoloških, družbeno-političnih in aktivističnih temah, ki jih bomo črpali_e iz KIBLINIH intermedijskih produkcij in vizualnega razstavnega programa. Namen skupnega branja izbranih besedil in kolektivne refleksije je spoznavanje širokega nabora umetniških del ter izmenjava znanj o aktualnih teorijah sodobnosti, razvoju tehnologije in družbenih, političnih in ekonomskih konceptov, ki diktirajo globalne premike in s tem pogojujejo naša vsakdanja življenja.

Srečanja bodo potekala tedensko, ob ponedeljkih (razen v primeru prazničnih ponedeljkov v aprilu in maju, ko bosta srečanji prestavljeni na torek) od 11. aprila do 13. junija 2022 v MMC KIBLA (Ulica kneza Koclja 9). Bralni krožek je namenjen širšemu občinstvu, pri čemer se ne pričakuje strokovnega predznanja, ampak radovednost, želja po skupnem učenju in deljenju znanja. Vljudno sicer priporočamo, da predlagana besedila vnaprej preberete. Prosimo, da za registracijo udeležbe ter posredovanje besedil, ki jih boste prejeli_e v pdf formatu, pošljete e-mail na e-naslov irena.boric@kibla.org. Registracija je le informativnega značaja in ni obvezujoča.

Vljudno vabljeni_e!

1. Igra Mačja zibka: znanstvene študije, feministična teorija, kulturne študije
Ponedeljek, 11. 4., ob 17:30

Serijo bralnih krožkov bomo začeli_e z besedilom renomirane teoretičarke Donne Haraway, v katerem avtorica na začetku izpostavi: »Narava je topos ali občost. Narava je tema, ki se ji ne morem izogniti. Je porušena, gosto zapolnjena lokacija za sočasne etnospecifične, kulturne, politične in znanstvene pogovore o tem, kakšne so lahko dopustne strukture delovanja in možni zapleti v svetih sekularnih dramah tehnoznanosti – pa tudi v analizi tehnoznanosti.« Izhajajoč iz besedila, se bomo pogovarjali_e o avtoričinem filozofskem pristopu in o pomenu, ki ga ima danes.

2. K hidrološkemu obratu
Torek, 19. 4., ob 17:30

V okviru tokratnega srečanja bomo brali_e besedilo K hidrološkemu obratu avtoric Cecilie Chen, Janine MacLeod in Astride Neimanis. Tokrat bosta naša gosta bosta feministka, arhitektka in kuratorka dr. Armina Pilav in arheolog Damir Ugljen, ki v sodelovanju s KIBLA2LABom, razvijata projekt Dravske refleksije in se v času rezidenčnega bivanja v Mariboru posvečata raziskovanju reke Drave ter posledic izkoriščanja tega vodnega telesa preko relacijskih ekologij in tehnologij razširjene resničnosti.

3. Odrast in mesto
Ponedeljek 25. 4., ob 17:30

Tokrat bomo obravnavali_e besedilo Degrowth and the City avtorja Angelosa Varvarousisa in avtorice Penny Koutrolikou in se na podlagi prebranega seznanili_e s konceptom odrasti v kontekstu urbanizma. Eno izmed osrednjih vprašanj avtorja_ice besedila je namreč »kako lahko mesta postanejo kraji eksperimentiranja, ki izzivajo in presegajo imperativ rasti? Kakšna je vloga arhitekture in urbanističnega načrtovanja v tem procesu?«

Besedilo je dostopno na povezavi https://www.e-flux.com/architecture/overgrowth/221623/degrowth-and-the-city/.

4. Za ekološko »realpolitiko«
Torek, 3. 5., ob 17:30

V okviru četrtega srečanja se bomo osredotočili_e na besedilo For an Ecological Realpolitik francoskega filozofa Pierrea Charbonniera, v katerem avtor izpostavlja: »Čeprav nam je znanost o zemeljskih sistemih dala podrobne dokaze o podnebnem imperativu, sta inercija razvojne paradigme in njen prodorni učinek na mednarodne odnose in razredna razmerja ohromila zeleni obrat. Brez tega motorja rasti se sprašujemo, kako naj se ohrani 'družbeni model' industrijskih družb in kako naj se na drugem koncu sveta izpolnijo zahteve razvoja?«.

Besedilo je dostopno na povezavi https://www.e-flux.com/journal/114/365035/for-an-ecological-realpolitik/.

5. Priročnik za popravilo vesoljske ladje Zemlja
Ponedeljek, 9. 5., ob 17:30

Peto srečanje bo posvečeno branju besedila A Repair Manual for Spaceship Earth politične teoretičarke Alysse Battistoni. Avtorica se skozi besedilo spominja eksperimenta, izvedenega leta 1991 v Arizonski puščavi, ter se sprašuje, katere so tiste lekcije o zemeljskem preživetju, ki se jih iz sicer propadlega eksperimenta lahko naučimo.

Besedilo je dostopno na povezavi https://logicmag.io/nature/a-repair-manual-for-spaceship-earth/.

6. Usrana tehnologija za usrani svet
Ponedeljek, 16. 5., ob 17:30

Šesto srečanje se bo navezovalo na umetniško prakso Saša Sedlačka, ki se bo med 15. 4. in 14. 5.  s projektom Oblomo* predstavil v prostoru za umetnost KiBela. Skupaj bomo brali_e besedilo Tomislava Medaka Usrana tehnologija za usrani svet (2016)*, ki se ukvarja s povezavami med odpadki, tehnologijo in ljudmi. Medak v omenjena razmerja umešča tudi umetniško prakso Saše Sedlačka, ki pri svojem delu pogosto uporablja metode preoblikovanja tehnologij, ki rastejo v senci kapitalistične tehnoznanosti, kot je zastarela strojna oprema ali odprtokodna programska oprema. Naša diskusija bo izhajala iz umetniške prakse Saše Sedlačka, skupaj pa bomo premislili_e naš odnos do tehnologije in (tehnoloških) odpadkov v času podnebne krize.

* Razstava in besedilo Tomislava Medaka sta nastala v produkciji Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti.

7. Umetnost in politika trajnosti
Ponedeljek, 23. 5., ob 17:30

V okviru sedmega srečanja se bomo posvetili_e še enemu delu T. J. Demosa, in sicer Decolonizing Nature. Contemporary Art and the Politics of Ecology (2016). V pričujočem delu avtor zagovarja post-antropocentrično politično ekologijo, v okviru katere združuje estetsko in avtohtono filozofijo, ter okoljski aktivizem kot upor proti neoliberalnemu korporativno državnemu sistemu. Pogovarjali_e se bomo o poglavju The Art and Politics of Sustainability (str. 31–62), in se fokusirali_e na razumevanje dekolonizacije narave in vlogo umetniških praks v trajnostnih politikah.

8. Dekolonizacija narave
Ponedeljek, 30. 5., ob 17:30

Osmo srečanje bomo posvetili_e šestemu poglavju knjige Decolonizing Nature. Contemporary Art and the Politics of Ecology (2016) z naslovom Decolonizing Nature. Making the World Matter (str. 199–228), v katerem bomo skupaj iskali_e in prediskutirali_e primere konstruktivnih umetniških del in projektov za spopadanje s podnebno krizo.

9. Efemerni zasloni
Ponedeljek, 6. 6., ob 17:30

Tokrat pa se bomo lotili_e branja knjige Digital Rubbish. A natural history of Electronics (2013) avtorice Jennifer Gabrys. Gre za študijo elektronskih odpadkov v fizičnih in elektronskih inkarnacijah ter za kulturno in materialno preslikavo prostorov, kjer se elektronika v obliki strojne opreme in informacij kopiči, pokvari ali pospravi. Diskusija bo temeljila na poglavju Ephemeral Screens. Exchange at the Interface (str. 45–71), v katerem se avtorica osredotoča na elektronski zaslon kot prostor in napravo skozi katerega »signal in stvar« (the signal and the thing) delujeta nepovezano in dematerializirano.

10. Muzej neuspeha
Ponedeljek, 13. 6., ob 17:30

Na zaključnem srečanju se bomo posvetili_e branju še enega poglavja iz knjige Digital Rubbish. A natural history of Electronics. Osredotočili_e se bomo na poglavje Museum of Failure. The Mutability of Electronic Memory (str. 101–25) in diskutirali_e o tem, kaj se zgodi z zastarelo opremo in tehnologijo. Na kakšen način izpada iz toka nenehnega napredka? Avtorico zanima, kako zastarela tehnologija namesto prikazovanja zgodovinskega napredka spregovori o materialnosti in imaginaciji te tehnologije.


< Vizualija: P L A T EA U R E S I D U E, Terra Ignota, 2021, zajem zaslona. Z dovoljenjem avtorja in avtorice.

__
Bralni krožek je del podpornega programa neformalnega izobraževanja, ki ga sofinancirata Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Maribor.

Deli: