Namen usposabljanja vodenja ustvarjalnosti, poimenovanega Creatorship, je krepiti inovativne, avtentične, odporne in sodelovalne vodje. Pričujoča serija člankov razkriva ključne vpoglede strokovnjakov s področja kulture, oblikovanja in poslovanja, ki so sodelovali pri oblikovanju vsebine programa.

Osvobajanje ustvarjalnosti
Vdiranje v (eko)sisteme s pomočjo divjih rastlin

Avtorica: Gaja Mežnarić Osole, oblikovalka in soustanoviteljica društva Trajna

Ustvarjati pomeni razvijati se. Biti pionir pomeni vzpostaviti pogoje, ki bodo zagotovili nadaljevanje življenja in obenem omogočili, da imajo tudi druge življenjske oblike dovolj prostora, v katerem lahko uspevajo. Do kreacij večinoma pride takrat, ko stvari počijo. Razpoka je namreč nujen pogoj za začetek vsakega pionirskega dela. Točno to počnejo tudi invazivne in druge divje rastline: zrastejo iz razpok, kjer ustvarijo rodovitna tla in čebelam ter metuljem omogočijo, da uživajo v njihovem cvetnem prahu. Mrtve kraje spremenijo v kraje, kjer kar vrvi od živahnega preobilja.

Tudi umetniki so na nek način podobni divjim rastlinam. Pogoje za življenje si namreč ustvarjajo tako, da si predstavljajo nove načine gledanja, poslušanja, vzpostavljanja odnosov in iskanja skupnih točk ter tako razvijejo naše dojemanje, naš odnos do življenja. Med uspešnim razvijanjem v razpokah tako ustvarjajo humus.

V Kraterju trčita oba svetova.

Na tem zapuščenem gradbišču v Ljubljani se življenje namreč odvija s pomočjo rastlin in domišljije. V Kraterju si plevel in ustvarjalci delijo usodo, saj si prizadevajo, da bi lahko delovali kot vztrajna sila možnosti. Za ograjami nas ta zaplata spontane, divje narave vabi k ustvarjanju, delu, gibanju, razmišljanju in občutenju skupaj z zemljo ter drug z drugim. Krater nas vabi, da se naučimo veščin samoorganizacije, samooskrbe in izdelave ter pridobimo dobro situirano znanje na področju lokalne ekologije ali zeliščarstva. Novi ekosistemi, kot je Krater, pa nam poleg tega nudijo še več primerov o tem, kako lahko sooblikujemo podnebno-odporne naravne rezervate v urbanih okoljih ter tako izboljšamo življenje ljudi pa tudi drugih bitij, s katerimi si delimo planet.

Umetnikom, osebam, ki se ukvarjajo s permakulturo, oblikovalcem in drugim Krater predstavlja priložnost za izjemno natančno kolektivno delo učenja iz življenja rastlin. Snovanje Kraterja so navdihnile regenerativne sposobnosti invazivnih vrst, njegov namen pa je ustvarjati okoljsko ozaveščene materiale, prakse in zavezništva, s pomočjo katerih bodo mestne skupnosti na novo odprle svoje srce zemlji ter druga drugi. Kot agencija za teraformiranje nas vabi, da si goličave na novo predstavljamo kot navdihujoče vrtove, kjer se na novo razvijajo prijateljstva med ljudmi in rastlinami, s pomočjo katerih se gradi bolj medsebojno povezana prihodnost.

Krater je projekt in praksa »kompostiranja« antropocentričnih zaznav glede tega, kaj dejansko pomeni delati, živeti in služiti, obenem pa odpira tudi prostor za zastavljanje zapletenih vprašanj.

Kako lahko osvobodimo ustvarjalnost, da se ji ne bi bilo več treba boriti za preživetje in bi lahko postala veselo izražanje tega, da nam je mar?

Sledi nekaj nasvetov in vprašanj iz prve roke, s katerimi boste lažje organizirali svoja dejanja!

1. Delujte kot korenika. Korenika je koreninski sistem, ki vsebuje vozlišča, iz katerih izvirajo korenine in poganjki. Nima ne konca ne začetka. Če delujete kot korenika, pravzaprav širite tokove virov, idej in udeležencev ter tako ustvarjate več vozlišč možnosti. Vsako od teh vozlišč ima kot samostojna enota možnost, da razvije novo pot!
2. Postanite pionir in iščite razpoke! V času motenj, zlomov in pomanjkanja najdite priložnosti. Podobno kot divje rastline najdejo niše, v katerih lahko nadaljujejo svoj življenjski cikel, tudi vi poiščite priložnosti za nove načine delovanja in razmišljanja. Kriza je vedno odlična priložnost za drugačno delovanje. Vprašajte se: kaj je še mogoče?
3. Sklenite zavezništva z drugimi bitji na Zemlji. V Kraterju se zavedamo, da invazivne rastline omogočajo preživetje naših kolektivnih prizadevanj. Podpirajo nas pri razvoju projektov in izdelkov ter pri ustvarjanju pogovorov, s pomočjo katerih se učimo, služimo in širimo. S katerim »nadčloveškim« spremljevalcem bi radi sodelovali pri svojih projektih? Katero drugo bitje lahko postane vaša spremljevalna vrsta, ki vam bo pomagala ugnezditi mrežo soodvisnosti?
4. Pripravite humus. Za rastline odpadki pravzaprav ne obstajajo. Iz svojih ostankov denimo ustvarjajo humus, ki omogoči drugim telesom možnost, da se lahko razvijejo. Kako lahko vaše ustvarjalno delo služi kot orodje za negovanje človeških ali drugih življenjskih oblik? Kakšen presežek, ki bi ga lahko delili z drugimi, se je ustvaril z vašo prakso?
5. Bodite invazivni! Invazivne rastline so neverjetne pri ustvarjanju strategij, ki jim omogočajo, da uspevajo tudi v izjemno težkih in nenehno spreminjajočih se razmerah. Proizvajajo obsežne banke semen, se pokrijejo s konicami ali ustvarjajo kemične spojine, ki preprečujejo, da bi jih zaužili. Kakšne lastnosti si lahko predstavljate za negovanje vztrajnosti, da bi se zaščitili pred izčrpanostjo in da ne bi izgubili motivacije za nadaljevanje svoje ustvarjalne prakse?
6. Kamuflaža. Ustvarite strategije za komunikacijo, v katerih lahko svoje ideje predstavite v različnih kontekstih. Zakamuflirajte svoje predloge v besede in primere, ki jih bodo lahko razumele skupnosti, znotraj katerih si želite govoriti ali ki jih želite prepričati. Na ta način si lahko odprete marsikatera vrata, ki bi vam sicer ostala zaprta!
7. Občasno zacvetite. Pritegnite pozornost tako, da pokažete kako čudovito izkušnjo, ki ste jo doživeli med delom. Igrajte se z barvami, oblikami, strukturami, materiali, vonji in oblikujte pašo za oči svojega občinstva in zaveznikov!
8. Odprite oči izobilju! Preberite knjigo avtoric Gibson-Graham z naslovom Take Back the Economy: An Ethical Guide for Transforming Our Communities in odkrijte, kateri drugi viri vam poleg denarja še omogočajo dobro preživetje! Sedaj, ko razumete, kako preseči »rastlinsko slepoto«, odprite oči  za divje načine trgovanja, izmenjave in delitve obilja, ki vas obdaja!

Kdo je Gaja?
Gaja Mežnarić Osole je kritično angažirana oblikovalka s sedežem v Ljubljani v Sloveniji. Diplomirala je iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrirala pa je iz oblikovalske prihodnosti na univerzi Goldsmiths v Londonu. V zadnjih nekaj letih se je osredotočala na raziskovalne projekte, v okviru katerih se raziskujejo načini, kako spregovoriti o težavah invazivnih vrst in ukrepati v zvezi z njimi. Od leta 2017 svojo okoljsko in družbeno usmerjeno prakso nadaljuje kot soustanoviteljica društva Trajna. Skupaj z Andrejem Koruzo vodita projekte, kot sta papir Notweed Paper (inovativni papir iz invazivnih rastlin) in Krater, ustvarjalni laboratorij za prakse trajnostnega oblikovanja. Kot oblikovalca sta sodelovala tudi pri projektu Aplavz (2017–2020), v sklopu katerega so bila obravnavana nerešena vprašanja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami v smislu pristopa zero waste in krožnega gospodarstva.

Več o projektu Krater lahko izveste na spletni strani krater.si.