Z vsakim novim desetletjem se pojavljajo novi revolucionarni tehnični izumi, ki na družbo vplivajo in jo spreminjajo. Leto 2020 je svetu prineslo nov pojav, ki v veliki meri vpliva na gospodarstvo, tehnologijo, izobraževanje, industrijo, družbene norme, posameznikova čustva in osebno življenje–Covid-19. Vstopili smo v novo desetletje; svet se je za vedno spremenil in videli smo, kako lahko s pomočjo tehnologije premostimo težave, ki nastajajo kot posledica socialnega distanciranja.
Čeprav se tehnološki napredek pospešuje, ga še vedno omejuje inteligenca človeških možganov, ki se po besedah Paula R. Ehrlicha že tisočletja ni bistveno spremenila. Z večjo močjo računalnikov in drugih tehnologij bi bilo mogoče zgraditi stroj, ki je bistveno inteligentnejši od ljudi. Zaradi globalne razsežnosti smrtonosnega virusa smo se še bolj tehnološko povezali in na ta način rešili mnoga življenja. Tehnološka rast še nikoli ni bila tako sunkovita.
Kljub temu da nam tehnološke rešitve (na primer virtualne učilnice in drugi virtualni svetovi) omogočajo nemoteno nadaljevanje našega vsakdanjega življenja, izobraževanja in poslovanja, še vedno nismo našli najboljše rešitve, ki bi zadovoljila vse osnovne človekove potrebe. Eden od njih je primarni človeški dotik. Multidisciplinarni raziskovalni projekt Ljubezenski stroj se poglobi v to temo in s pomočjo sodobnih novih medijskih tehnologij išče fizični odziv na občutek ljubezni.
Za odgovore na vprašanja psiholoških procesov se uporabljajo različna področja navidezne, razširjene, mešane resničnosti, umetne inteligence in druge nastajajoče nove medijske tehnologije. Zanima nas, kaj se zgodi, ko se zaljubimo, med interakcijo, z ljubezenskimi občutki ljudi, v primeru, ko v odnosu primanjkuje kateri izmed elementov: v tem primeru fizični dotik.
Različne raziskave to počnejo s projekti kreiranja umetne inteligence. Ta bi lahko nekega dne nadomestila človeško dušo, v njej bi ljudje lahko identificirali bodočega partnerja ali prijatelja. Ker se veliko "fizičnih tehnologij" (kot je robotika) osredotoča predvsem na zadovoljevanje uporabnikovih spolnih potreb, je v zadnjih nekaj letih opaziti velik porast različnih spolnih robotov, ki lahko izpolnijo skrite fantazije. Hkrati se na področju virtualne resničnosti pojavi veliko novih vsebin, ki skoraj zabrišejo mejo med resničnim in navideznim, kar uporabnikom precej olajša doživljanje svojih fetišev in (predvsem) doseganje spolnega zadovoljstva.
Projekt LJUBEZENSKI STROJ prepleta ti dve področji in išče načine, kako fizični občutek ljubezni iz psihološkega trenutka prenesti v fizični svet. Ko se zaljubimo, se v naših možganih odvija vrsta procesov, ki neposredno vplivajo na naše fizične procese: občutek tesnobe v prsih, metuljev v želodcu in vročine, znojenje, krvni tlak se poviša. Strokovnjaki so se v znanstveni raziskavi, ki je bila leta 2013 izvedena pod okriljem univerze Aalto, univerze v Turkuju in univerze v Tampereju, osredotočili na fiziološke spremembe, ki se pojavijo ob čutenju raznih čustev. Ugotovili so, da vsako čustvo vpliva na določene organe, občutek ljubezni pa aktivira večino telesa. Znanstveniki so podobno spoznali tudi v mnogih drugih študijah. Vendar pa še vedno niso enotni, kaj v človeku vzbuja ljubezen in zakaj mnogi ljudje čutijo ljubezen na močan, fizični način. To se kaže v odzivu organov in občutkov, ki jih je težko nadzorovati in usmerjati.
Prvotni navdih za projekt LJUBEZENSKI STROJ izvira iz srednjeveških mučilnih naprav in zgodnjih začetkov robotike, pa tudi iz sodobnih poskusov ustvarjanja umetne inteligence in humanoidov. Potencialno bi prevzeli vlogo soljudi in zapolnili vrzel osamljenosti in drugih psihosocialnih težav, ki izhajajo iz pomanjkanja bližine in človeškega dotika. Umetnica Valerie Wolf Gang želi s projektom raziskati povezave med čustvi in fizičnimi odzivi nanje in se osredotočiti na interaktivno tehnologijo razširjene resničnosti, s katero lahko vsak uporabnik podoživi fiziološko reakcijo občutkov želje in ljubezni.
Umetnica v projektu tesno sodeluje z Žigo Pavlovičem, oblikovalcem interakcij, ki skrbi za tehnično izvedbo. Projekt ponuja možnost sodelovanja mnogim ustvarjalcem in strokovnjakom delujočim na različnih znanstvenih področjih. Cilj je povezati več funkcionalnih elementov, kot so programska koda, zvočna slika, fizična konstrukcija instalacije, interaktivne komponente itd., z ostalimi posamezniki, ki delujejo na področju psihologije in se ukvarjajo s povezavo psihofizičnih elementov čustev. Namen projekta je delovati na stičišču znanosti in umetnosti in združiti oba poklica s skupnim ciljem: ustvariti LJUBEZENSKI STROJ, ki nam bo pomagal pri prehodu v novo desetletje, v "svet po Covid-19" (ljubiti in dotikati se v času družbenega distanciranja in rekonstruirati sodobno družbo).
Valerie Wolf Gang (1990, Ljubljana) je multimedijska umetnica, filmska režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in mentorica. Njena dela se osredotočajo na ideje, ki stojijo za človeškimi izkušnjami. To so predvsem vidiki zavesti in odsevi družbenih konfliktov, ki izhajajo iz političnih predpisov in omejitev. Raziskuje predvsem odnos med človekom in tehnologijo, navdihuje pa jo povezava med živo in neživo naravo in večplastnostjo človeškega značaja.
Njena dela so pogosto interaktivna, zaradi česar ustvarjajo prostorsko specifične postavitve in interakcije med umetniškim delom in opazovalcem. Deluje kot multimedijska umetnica, filmska režiserka in transdisciplinarna raziskovalka umetnosti, pri tem pa uporablja različne tehnologije in pristope h konstruiranju (interaktivnih) instalacij, novih medijskih del in umetniških filmov. Kombinacija digitalnih komponent in fizične materialnosti igra bistveno vlogo v njenem pripovednem izražanju. Po njenih besedah "digitalne in materialne komponente predstavljajo um in telo, ki ju je treba uravnotežiti, da se ustvari popolna harmonija."
Redno se udeležuje različnih rezidenčnih programov. Raziskuje in ustvarja nove projekte, navdihuje jo lokalna in hkrati mednarodna kulturna scena (npr. New York, Peking, Singapur, Nemčija, Portugalska, Luksemburg, Gvineja Bissau itd.). Prav tako sodeluje z mednarodnimi umetniškimi organizacijami in kolektivi.
Njena dela so bila predstavljena na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Prejela je številne mednarodne štipendije in nagrade (npr. Državno filmsko nagrado, nagrado Alumnus Optimus, delovno štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, nagrado Restart, Roberto Cimmeta Grant France, Kultur Einer Digitalstadt Grant Nemčija, KulturKontakt Grant Austria itd.). Je članica mednarodnega umetniškega kolektiva Spielraum Ensamble, raziskovalne enote Famul VideoLab, Ceha režiserjev Slovenije in predstavnica Kolektivnega društva avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del Slovenije. Je ustanoviteljica UV Arthouse, ki producira eksperimentalne filme, video instalacije in raziskuje področje nastajajoče tehnologije in interaktivne multimedijske umetnine na stičišču znanosti in umetnosti.
Ob svoji umetniški praksi in raziskovanju tudi predava o sodobnih umetniških praksah, poučuje film v sodelovanju z različnimi institucijami (na dodiplomskem in podiplomskem študiju Univerze v Novi Gorici izvaja predmet "Eksperimentalna oblika"; je mentorica EU programa »Razvoj komunikacijskih kompetenc prek kulturno-umetniške izobrazbe« na Univerzi na Primorskem; v sodelovanju z različnimi kulturni institucijami, kot so Kinodvor, SCCA, Kinoteka in Bobri, pa izvaja različne tečaje in delavnice) in je doktorska kandidatka na Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Od leta 2018 je strokovna sodelavka Inštituta za likovno umetnost na Dunaju, obenem pa sodeluje tudi s tamkajšnjo Akademijo za likovno umetnost. Leta 2020 je prejela štipendijo Centra za ustvarjalnost za produkcijo interdisciplinarne platforme, ki povezuje dejavnosti in razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Spletna stran: https://valeriewolfgang.com/
Spletni portfolio: http://portfolio-valeriewolfgang.com/
Žiga Pavlovič (alias Darian Medved / Ljubljana, 1987) je samostojni interakcijski dizajner, programer, maker in promotor novih tehnologij. Večina njegovega dela se nanaša na področje virtualne, nadgrajene in mešane realnosti, od leta 2019 pa tudi na področju praktične umetne inteligence, “affective computing” in interaktivnih inštalacij. Kot mentor sodeluje z Fablab Maribor pri pripravi DIY delavnic in izobraževanju uporabe digitalne fabrikacije.
V preteklosti je sodeloval pri ustanovitvi Društva razvijalcev iger Slovenije in organizaciji prvih dveh konferenc na temo razvoja iger v Sloveniji Slovenian Games Conference. Še vedno ga boste srečali na občasnem Game Jamu ali hackatonu, kjer raziskuje novo digitalno igračko. Na ta način je z zmago na EYA Game Jamu, v Gradcu leta 2017, sodeloval na svetovno prvenstvo v razvoju VR vsebin v Šanghaju.
S KID KIBLA je že leta 2016 sodeloval pri pripravi AR obogatene knjige, od aprila 2020 je vodja novega digitalnega laboratorija KIBLA2LAB v okviru mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture - RUK.
Spletna stran http://darianmedved.com
(Opis fotografije)
Demonstracija uporabe prototipa AR očal za projekt LJUBEZENSKI STROJ
Fotografiral Žiga Pavlovič; KIBLA, Februar / February 2020
Avtorica projekta: Valerie Wolf Gang
Tehnična realizacija: Žiga Pavlovič
Produkcija: KID KIBLA & UV Arthouse
Podpora: Mestna občina Ljubljana in FabLab, Maribor, 2020
