KIBLIX 2021/ Spletne video projekcije
1. 4.–20. 5. 2021, 19:00–20:00
Spletni prenos: https://kiblix.org/streaming
V sodelovanju s Postajo DIVA, digitalnim video arhivom iz Ljubljane, pripravljamo serijo spletnih video projekcij na temo računalniške in spletne umetnosti, dojemanja telesnosti v virtualnem okolju in posredovanih občutkov. Namen spletnih projekcij je seznaniti se z deli iz digitalnega arhiva, spoznati posamezne avtorice in avtorje ter ustvariti prostor za skupni premislek, diskusijo in izmenjavo znanja. Posamezni dogodek bo temeljil na izboru (tudi starejših) del iz arhiva Postaje DIVA in pogovoru z avtoricami in avtorji. Izhajajoč iz spletnega konteksta dogodkov bo poudarek na delih, s katerimi bi želeli odpreti razpravo o novi realnosti percepcije umetnosti skozi digitalno izkušnjo. Pogovore bosta moderirali Irena Borić in Vesna Bukovec.
Spletni prenos vseh srečanj boste lahko spremljali na https://kiblix.org/streaming.
Spletna projekcija 1: Digitalne površine
Četrtek, 1. 4. 2021, 19:00–20:00
Spletni prenos: https://kiblix.org/streaming
Gosta: Marko Peljhan in Alenka Pirman
Tokrat si bomo ogledali računalniško video animacijo Marka Peljhana, ki je bila zamišljena kot gledališka igra brez igralcev v kibernetičnem prostoru. Video animacija je bila pripravljena, modelirana in renderirana s pomočjo programa, ki so ga posebej napisali z orodjem SGI Crimson animacijo v realnem času. Ogledali si bomo tudi več krajših del Alenke Pirman, ki niso videi, temveč neskončno ponavljanje PowerPoint predstavitve, ki se je v akademskem in komercialnem svetu vzpostavil kot način prezentacije znanja. Po ogledani projekciji bo sledil pogovor selektorice Irene Borić z umetnikoma ter sodelavko Postaje DIVA Vesno Bukovec.
Spored projekcij:
Marko Peljhan, LADOMIR ФАКТУРА: PRVA POVRŠINA - MIKROLAB V1.0, 1994, 23' 10''
Alenka Pirman, Aleš Kermavner: KAJ JE (V-SEBI-NA = V), ok. 1966–2006, 2006, 2' 22''
Alenka Pirman, Ivan Volarič-Feo: Peščena ura, 1969–2006, 2006, 2' 2''
Alenka Pirman, Matjaž Hanžek: Nebotičnik, 1967–2006, 2006, 2' 46''
Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA pri SCCA-Ljubljana.
www.vesna-bukovec.net
Marko Peljhan (1969) je leta 1994 ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila. Enega svojih najbolj znanih projektov, Makrolab, je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997 ter leta 2003 tudi na petdesetem Bienalu v Benetkah. Peljhanovo delo je bilo v zadnjih 25 letih predstavljeno in nagrajeno na številnih bienalih in festivalih, na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi. Med drugim je leta 2001 prejel nagrado Prix Ars Electronica zlata nika za projekt polar, ki ga soustvarja z nemškim umetnikom Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011. Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.
Marko Peljhan na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/MarkoPeljhan
Alenka Pirman je umetnica, publicistka in doktorandka heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje na presečišču sodobne umetnosti in kulturne dediščine ter je ustanovna članica Društva za domače raziskave (2004). V 90. letih se je njeno umetniško delo navezovalo na tri izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991–93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, s Ćosić in Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994–98). Nato je sodelovala z umetniškimi kolektivi, kot so Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002–03). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae, 1991–98), z deponirano zbirko Policijskega muzeja (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005). Leta 2014 je MGLC pripravil pregledno razstavo njenega delovanja z naslovom Zbrana dela.
Alenka Pirman na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/AlenkaPirman
Spletna projekcija 2: Digitalni performansi
Četrtek, 15. 4. 2021, 19:00–20:00
Spletni prenos: https://kiblix.org/streaming
Gostje: Miha Horvat, Toni Soprano Meneglejte, Andrea Knezović in Sašo Sedlaček
Tokrat si bomo ogledali video tandema son:DA in Erinça Seymena, ki je dokumentacija performansa, izvedenega hkrati v Mariboru in Istanbulu. Tudi Andrea Knezović snema performans ter raziskuje nesmisel in nemoč, Sašo Sedlaček pa v svojem videu problematizira množično uničenje odslužene tehnološke opreme in njeno deponiranje. Po ogledani projekciji bo sledil pogovor selektorice Irene Borić z umetniki ter sodelavko Postaje DIVA Vesno Bukovec.
Spored projekcij:
son:DA, Erinç Seymen, Performance for a Poem 2. Maribor, 2006, 8' 48''
Andrea Knezović, Ode To Helplessness. The Inability To Breathe In 1.0, 2016, 1' 2''
Andrea Knezović, Ode To Helplessness. The Inability To Breathe In 2.0, 2016, 1' 26''
Sašo Sedlaček, Veliki izklop/The Big Switch Off, 2011, 1' 48''
Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA pri SCCA-Ljubljana.
www.vesna-bukovec.net
Pri označitvah son:DE gre pripomniti, da izrazov, kot so umetniški tandem, umetniška skupina, duo, navezava, povezava ipd., ni pričela uporabljati sama son:DA, temveč drugi avtorji, kadar se nanašajo na son:DO; prav tako v različnih virih najdemo različne zapise imena son:DA, npr. son:da, sonDA, sonda, zonda, SON:DA, SON:da itd. Različne označitve oziroma rabe imena morda izhajajo iz jezikovne oziroma sintaktične zadrege, v katero nas spravlja nekoliko nenavadno poimenovanje »son:DA«. (Polona Tratnik, katalog son:DA, 2000–12). Umetniški kolektiv son:DA je aktivno deloval v obdobju 2000–15. Več o tem na http://sonda.kibla.org/. Leta 2020 je umetna inteligenca XY prevzela identiteto kolektiva.
son:DA na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/Son_da
Toni Soprano Meneglejte je polovica nekdanjega tandema son:DA, ki je slovensko in mednarodno sceno vizualne umetnosti bogatil dobrih 15 let. Od leta 2015 deluje samostojno, je intermedijska umetnica, njena raznolika praksa vključuje fotografijo, zvočne performanse, oblikovanje prostora, scenografijo, risanje, video in digitalne projekte, ki uporabljajo socialne medije.
Erinç Seymen je leta 2006 diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Univerzi za likovno umetnost Mimar Sinan in magistriral na Fakulteti za umetnost in oblikovanje na Tehniški univerzi Yıldız z disertacijo o Bobu Flanaganu. Sodeloval je na konferencah, njegovi članki so bili objavljeni v različnih revijah. Opisuje tematike, kot so militarizem, nacionalizem in vprašanja spolov. Od leta 2002 je sodeloval na več samostojnih in skupinskih razstavah v Istanbulu, Ankari, na Dunaju, v Parizu, Londonu, Helsinkih, Eindhovnu in Lizboni. Skupinske razstave, na katerih je sodeloval, so: Along the Gates of Urban, K&S Galerie, Berlin (2004); An Atlas of Events, Fundacija Calouste Gulbenkian, Lizbona (2007); I Myself am War!, Open Space, Dunaj (2008); Istanbul, traversée, Palais des Beaux Arts de Lille, Lille (2009); Moods: A Generation that Goes off the Rails, École nationale supérieure des Beaux-Arts, Pariz (2010). Erinc Seymen živi in dela v Istanbulu.
Andrea Knezović (1990, Zagreb) je vizualna konceptualna umetnica in raziskovalka, živeča v Amsterdamu. Magistrirala je na Univerzi v Amsterdamu (2019) in diplomirala (z odliko) iz vizualnih umetnosti na AVA-Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani (2014). Njeno umetniško raziskovanje se osredotoča na tematiko produkcije vrednosti, 24/7 časovnosti in neoliberalizma, liminalnosti in sodobne ritualizacije v hiper-individualistični dobi. Njeno delo je bilo razstavljeno v muzejih in galerijah po vsem svetu, kot so Narodni muzej in kulturni center Kiribati, Bikenibeu; Galerija Nieuw Dakota, Amsterdam; Galerija NEVERNEVERLAND, Amsterdam; Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana; Galerija Škuc, Ljubljana; Galerija 12 Star, London, Velika Britanija; Kino Šiška, Ljubljana; Izraelski center za digitalne umetnosti, Holon; Galerija Aksioma, Ljubljana; Flip Project & Galerija Umberto Di Marino, Neapelj; Künstlerhaus, Celovec; Center sodobne umetnosti, Celje in Galerija Hanikah, Sarajevo. Teoretično besedilo je objavila v Lish Journal, Simulacrum Jurnal-Tijdschrift voor kunst en cultuur in Bienalu mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja (Mladi slovenski umetniki). Njeno delo je del zbirke video arhivov postaje DIVA na SCCA-Ljubljana, v letih 2013 in 2015 pa je bila nominirana za umetniško nagrado Essl.
Andrea Knezović na postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/AndreaKnezovic
Sašo Sedlaček (1974) je leta 1993 končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, leta 2000 pa je diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je profesor za video in nove medije na ALUO v Ljubljani. V svojem kompleksnem delu se ukvarja z vprašanji okolja v najširšem pomenu, med drugim tudi s slovensko nacionalno podobo, ki se znotraj globalnih trendov tehnoloških presežkov, ekološke onesnaženosti in duhovne izpraznjenosti po koncu tranzicije spet na novo definira. Pri tem Sedlaček izhaja s stališč, da potrebujemo alternative ali dopolnila pri iskanju identitete za prihodnost in da vsi načini vizualne komunikacije, ki se uporabljajo v neki državi, regiji ali kontinentu, temeljijo na osnovah lokalne kulture, družbenih navad in mitologije. Zaradi zgodovinskih razlik prihaja do odstopanj v načinu komunikacije oziroma socialne interakcije, in to vodi v uporabo drugačnih barvnih shem, slik, tipografij in sporočil. Z vse večjo globalno povezanostjo zaradi sodobnih tehnoloških sredstev in migracije pa se dva tovrstno različna principa lahko zlijeta drug v drugega.
Sašo Sedlaček na postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/SasoSedlacek
Spletna projekcija 3: Spletno in skupno
Četrtek, 29. 4. 2021, 19:00–20:30
Spletni prenos: https://kiblix.org/streaming
Gostja: Anja Medved
Tokrat si bomo ogledali film Anje Medved in Patricije Maličev, v katerem se o zagatah človeštva pogovarjata z ustvarjalcem, znanstvenikom in filozofom. O okoljskih vprašanjih iz filozofskih perspektiv. Ali smo zaradi bliskovitega tehnološkega razvoja v protislovju do narave? Po ogledani projekciji bo sledil pogovor selektorice Irene Borić z avtorico ter sodelavko Postaje DIVA Vesno Bukovec.
Anja Medved, Patricija Maličev, Zbrani – Zaupno o skupnem, 2013, 65'
Produkcija: Kinoatelje, Zavod Kinoatelje, Zavod Kinokašča
Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA pri SCCA-Ljubljana.
www.vesna-bukovec.net
Anja Medved (1969, Nova Gorica) je avtorica dokumentarnih filmov, videa in gledaliških predstav. Študirala je gledališko in radijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po končanem študiju se je izpopolnjevala v Los Angelesu, kjer je v okviru kolektiva Microinternational ustvarjala na področju videa in performasa. Po vrnitvi je sodelovala pri scenskih projektih Marka Peljhana ter asistirala pri gledaliških predstavah v Drami, Mladinskem gledališču in Primorskem dramskem gledališču. Leta 1997 je režirala predstavo Noč po istoimenskem filmu Michelangela Antonionija. Svojo prvo samostojno razstavo videa z naslovom Frequenze Notturne je realizirala leta 2000 v galeriji Kapelica. Režirala je več kot 20 dokumentarnih del, v katerih se posveča predvsem raziskovanju relacij med osebnim in kolektivnim spominom obmejnega prostora. Večino filmov in projektov je realizirala v tandemu s svojo mamo Nadjo Velušček v okviru čezmejne organizacije Kinoatelje. Je soustanoviteljica Zavoda KINOkašča / CINEMattic – filmske produkcije in hranilnice spomina. Živi in dela na Goriškem.
Anja Medved na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/AnjaMedved
Spletna projekcija 4: Telo in identiteta
Četrtek, 20. 5. 2021, 19:00–20:00
Spletni prenos: https://kiblix.org/streaming
Gostje: Uršula Berlot, Sara Bezovšek, Aleksandra Saška Gruden, Jasna Hribernik in Saša Spačal
Izbor del iz arhiva je pripravila Vesna Bukovec in ponuja sprehod od mikro pogleda na delce telesa, ki so vidni samo s pomočjo digitalne tehnologije (Bodyfraction), preko možnosti izkušnje razpršene identitete v VR prostoru (Liminoid), spletne identitete in nasilja (Cyberstalking), zakrivanja obraza (Avtoportret) – danes ga lahko mislimo tudi kot varovanje osebne identitete – do izgube identitete v makro pogledu na skupino ljudi (Tense present: Šum fotonov), ki jih ne dojemamo več kot posameznike z lastno zgodbo, ampak kot piksle, ki se razkrajajo v medijsko posredovani podobi. Preplet razvojnih možnosti za človeka in družbo, ki nam jih ponuja tehnologija, se postavlja nasproti različnim vrstam zlorab. Po ogledani projekciji bo sledil pogovor selektorice Irene Borić z umetnicami ter sodelavko Postaje DIVA Vesno Bukovec.
Spored projekcij:
Uršula Berlot, Sunčana Kuljiš, Bodyfraction, 2020, 7' 40''
Saša Spačal, Liminoid, 2016, 8' 8''
Sara Bezovšek, Cyberstalking, 2019, 5' 27''
Aleksandra Saška Gruden, Avtoportret, 2001, 1' 54''
Jasna Hribernik, Tense Present: Šum fotonov, 2015, 1' 18''
Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA pri SCCA-Ljubljana.
www.vesna-bukovec.net
Uršula Berlot (1973) je po končani Srednji naravoslovni šoli dve leti študirala filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in na Ecole Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Magistrirala je leta 2002 in doktorirala leta 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2009 poučuje na Katedri za teoretične vede. Deluje kot vizualna umetnica, teoretičarka umetnosti in predavateljica z zanimanjem za presečišča umetnosti, znanosti in filozofije. V umetniškem ustvarjanju se osredotoča na nevidne in nematerialne vidike realnosti in pri tem pogosto uporablja tehnološko napredna optična raziskovalna orodja (radiologija, mikroskopija) za raziskovanje liminalnih vidikov percepcijske izkušnje. V eksperimentalni in raziskovalno naravnani umetniški praksi prepleta različne medije in žanre, kot so svetlobne in kinetične instalacije, video, risba in virtualna digitalna umetnost. V transdisciplinarnih projektih – video delih in svetlobnih in kinetičnih instalacijah, raziskuje različne oblike in izraznosti psiho-emotivnih prostorov, estetski in tehnični potencial simulirane narave ter odnose med umom, telesom in tehno-mediji.
Uršula Berlot na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/UrsulaBerlot
Saša Spačal je umetnica, ki deluje na presečišču raziskav živih sistemov, sodobne in zvočne umetnosti. Njene umetniške raziskave se osredotočajo na prepletenost kontinuuma okolja in kulture in planetarnih metabolizmov. Z razvojem tehnoloških vmesnikov in povezave s sredstvi za tretiranje prsti obravnava postčloveško stanje, ki vključuje mehansko, digitalno in organsko logiko v sodobni biopolitiki in nekropolitiki. Njeno delo je bilo razstavljeno na prizoriščih, kot so Festival Ars Electronica (AT), Kitajski nacionalni umetniški muzej (CHN), Muzej sodobne umetnosti v Permu (RUS), Prix Cube (FR), Festival Transmediale (DE), Kulturni center Onassis v Atenah (GR), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (SI). Njena dela so prejela nagrade in nominacije za nagrade na Prix Ars Electronica, Japan Media Art Award, Prix Cube, NewTechnology Art Award, in New Aesthetica Prize.
Saša Spačal na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/SasaSpacal
Sara Bezovšek je vizualna umetnica, ki deluje na področjih grafičnega oblikovanja, novih medijev in eksperimentalnega filma. V svoji umetniški praksi zbira, shranjuje in kolažira vizualne reference, na katere naleti med brskanjem po spletu ter gledanjem filmov in televizijskih serij. Skozi apropriacijo ustvarja nove narative/pripovedi, pri čemer jo zanima, kaj ljudje gledajo in delijo na socialnih omrežjih, kako vizualni material potuje po internetu ter kako se spreminja in vpliva na uporabnike. V kontekstu post-internetne paradigme tako ustvarja prostor, kjer so spletne vsebine in internetne reference konsistenten in nepogrešljiv del sveta, v katerem živimo.
Sara Bezovšek na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/SaraBezovsek
Aleksandra Saška Gruden je zaključila študij kiparstva Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2006 ima status samostojne kulturne delavke. Kot multidisciplinarna umetnica se ukvarja s kiparstvom, prostorskimi postavitvami in intervencijami, videom, performansom, fotografijo scenografijo, risbo. V svojih delih obravnava teme, kot so človeško telo in njegove meje, odnos med zasebnim in javnim, intimni svet posameznika, podoba ženske v sodobni družbi, kulturna dediščina. Redno razstavlja doma in v mednarodnem prostoru (Avstrija, Italija, Velika Britanija, Srbija), kjer se predstavlja samostojno in na skupinskih postavitvah. Je avtorica več javnih postavitev v Sloveniji (Grosuplje, Kranj, Celje) in tujini (Avstrija, Hrvaška). Za svoje delo je prejela: 2. nagrado za slovensko fotografijo leta Emzin, 3. nagrado za video na razstavi Človek-spomenik (Velenje) in 2016 nagrado Društva oblikovalcev Slovenije za projekt Zidnice (EPK Maribor). V projektih mnogokrat sodeluje z drugimi umetniki (Nataša Skušek, Saba Skaberne), bila je vodja kiparskih simpozijev in razstavnih programov (Video večerja in Vitrine), festivala MFRU ter debatnih miz (Čajanka za umetnost, O:MIZA). Deluje kot kulturna kritičarka in je predsednica umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Ljubljana.
Aleksandra Saška Gruden na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/AleksandraSaskaGruden
Jasna Hribernik (Maribor 1959) živi v Ljubljani in dela kot samostojna filmska režiserka in ustvarjalka umetniškega videa, videoinstalacij in intermedijskih projektov. Po končani AGRFT, smer filmska in televizijska režija je začela ustvarjati na področju umetniškega videa in raziskovala izrazne možnosti video slike in umestitev videa in svetlobe v arhitekturni prostor. Po drugi strani se je posvečala avtorskemu dokumentarnemu filmu. V letih 2000–02 je obiskovala Documentary Master School v Münchenu. Številni avtorski dokumentarni film so bili mednarodno prikazani in nagrajeni (Černobilski zvonovi, Zadnji čoln, Koncert za mobilne telefone in orkester, Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, Vitanje v vesolju: Sunita, Neskončni začetek, Simfonija otožnih pesmi, Naslednja postaja Kiosk). Velikokrat je sama snemalka in montažerka. Z video deli in instalacijami Videoprostori je sodelovala tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Art video festival Tokio, Bienale likovne umetnosti Benetke: Stopnišče, Ballabende, NewMoscowYork, Lifestream, Razkrito, Nočni let, Albedo, (Post)produkcija, Tense Present, Komunikacija Eholokacija). V postprodukciji je njen celovečerni igrani film Vandima. V svojih delih se kritično odziva na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. Na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici od leta 2012 sodeluje kot izredna profesorica pri predmetu Prostor in čas v gibljivih slikah.
Jasna Hribernik na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik
Postaja DIVA je spletni in fizični arhiv, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja umetniškega filma, videa in novomedijske umetnosti. Temelji na zbiranju video materialov v okviru razširjenega pojma nacionalnega konteksta in vključuje umetnice in umetnike, ki delujejo v slovenskem in/ali mednarodnem prostoru.
http://www.e-arhiv.org/diva/
Produkcija: KID KIBLA in SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA