For humanization of technology

RUK is a network of research centers at the intersection of art, science and technology. In this interdisciplinary triangle, we are developing innovative products and services for the soft and humane technology of the future. The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and the European Union from the European Regional Development Fund. More ...

Festival

Festival IZIS 2024: Samo nadzor

03.10.2024 00:00

Festival IZIS 2024: Samo nadzor

Datum: 4.–20. oktober 2024

Lokacija: Skladišče Libertas, Koper

Kuratorka: Irena Borić

Dvanajsta izdaja festivala intermedijske umetnosti IZIS pod naslovom "Samo nadzor" raziskuje kompleksna razmerja med avtonomno in hierarhično kontrolo. Festival se sprašuje o protislovjih sodobne družbe, kjer smo pod nenehnim nadzorom, a se v njem paradoksalno pogosto počutimo varne.

Irena Borić, kuratorica Festivala IZIS:

Dvanajsta izdaja festivala IZIS v razstavnem in izvedbenem programu razgrinja tematiko nadzora in se sprašuje o protislovjih, ki jih pojem vsebuje. Z naslovom Samo nadzor festival zajema dialektiko med avtonomno in hierarhično kontrolo, a s prevodi Controllo automatico in Just control si prizadeva za plastenje pojma. Predstavljeni umetniki_ce se (samo)nadzora dotikajo preko okoljskih, vremenoslovnih, podatkovnih, igrifikacijskih in mehanskih sistemov ter tako razkrajajo njegovo negotovo dualnost.

V času svobodno jadrajočega nadzora smo pod kontrolo več kot kadarkoli prej in se, presenetljivo, pri tem lahko počutimo dokaj brezskrbno, celo varno. Mogoče temu pripomore umik mesta nadzora, ker ga hkrati lahko najdemo vsepovsod in nikjer. Če zaidemo na področje psihologije, je mesto nadzora ključno za razumevanje dejstva, kako oseba vidi vzroke za dogajanja v lastnem življenju. Tako imenovani lokus kontrole je lahko notranji če je oseba prepričana, da lahko nadzoruje lastno življenje. Po drugi strani zunanji lokus poudari prepričanje, da kontrola prihaja od zunaj, iz okolja in s strani drugih ljudi. Že v svoji umeščenosti ima občutek nadzora različno moč. Notranja kontrola daje vtis prevzemanja odgovornosti za lastno življenje, zunanja oblika pa kaže na lastno brezmočje.

Ali lahko digitalno okolje razumemo kot notranje mesto nadzora v razširjenem polju, kjer posameznik_ca pogosto razkriva svojo intimo, ki zajema vse od osebnih podatkov do osebnih strahov? Kako k temu pripomore razširjenost omrežij, ki omogoča vpetost hibridnih naprav v vse pore družbe, v politične in ekonomske enako kot v kulturne, naravne in čustvene? Kot v delu Protocol: How Control Exists after Decentralization (2004) ubesedi teoretik Alexander R. Galloway, je temeljno načelo omrežja prav kontrola, ne pa svoboda. Zato je razumevanje načina delovanja moči, v družbi nadzora, odvisna od razumevanja protokola, čigar politična ekonomija temelji na upravljanju, modulaciji in kontroli. Kot zapiše Galloway, »Tehnično in politično "družbe nadzora" izhaja iz kibernetičnih raziskav enako kot iz vojaško-industrijskega imperativa do "vladanja" nad informacijskimi sistemi. To zgodovinsko ozadje postavlja temelje za različne periodizacije in mutacije v življenju protokola.«

Nekakšno mutacijo omrežja vsebuje tudi pojem tehno-družbeno, ki ga teoretičarka Tiziana Terranova v eseju Colonial Infrastructures and Techno-social Networks (2021) opredeljuje kot obliko družbenega, ki pride po njegovem koncu. Za avtorico »ne gre niti za virtualno niti za globalno digitalno skupnost, temveč za sestavni del okolja, ki ga ustvari novo tehnično bitje – digitalno računalniško omrežje.« V istem eseju Ravi Sundaram izpostavi kalkulativno infrastrukturo sodobnega časa, ki razkriva, da je človeško življenje izrazito merljivo, v širšem kontekstu premikov sveta. Prav takšna infrastruktura lahko prinaša tehnologije nasilja in ekstrakcije kot posebne oblike kolonialne vladavine, ki jo poganjajo rasne in etnološke tehnologije. Zato sega onkraj človeškega življenja, zajema torej tudi širše okolje.

Meteorološki instrumenti, higrometri, barometri in drugi merilni instrumenti, ki v okolje umeščajo občutek kontrole, nabirajo podatke, ki bi lahko bili ključnega pomena za manevriranje skozi negotovo prihodnost. Hkrati pa se podatki ter instrumenti množijo in je nadzor le privid izhoda iz krize, saj vse pridobljeno znanje in podatki ne preprečijo talitve ledenikov ali izumrtja vrst. Zagata je v tem, da je danes delovanje strojev vse bolj avtonomno in vpliva tudi na človeka, na njegovo biološko regulacijo, celo na organe za nadzor telesa. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, ko se tehnologija osamosvoji, odtuji ali preprosto zlomi? Na kakšen način se je v preračunanem vektorskem okolju možno zoperstaviti hladni regulaciji sveta?

Več informacij in program: https://festival-izis.org/samo-nadzor/

Deli: